
Danes ob 3:03 sem štartala od doma v Krmo, kjer sem se pridružila pisani druščini prijateljev, s katerimi smo šli v emavs na Kredarico (hvala Marjeti za vabilo in vsem ostalim za super družbo!)

Parkirala sem ob 4:00 in po dobri uri hoje smo šele začeli s pravo potjo, saj cesta do vznožja ni splužena.

Čudovito uhojeno pot smo po uri in pol uspešno falili in po slabih 50 minutah gaženja do pasu sem resno premišljevala o … no, pa smo takoj nato - hvala Bogu - z naše leve opazili neke “pešake” in ne TS-jev in se hitro priključili njihovi špuri, ki nas je veliko bolj “nadsnežno” pripeljala do uhojene poti.

Na Kredarici smo imeli mašo v Kapeli in župnik Aci (bohlonej k smo prjatli) nam je dan še polepšal.
Vhod v kapelo
Čudovit dan v objemu naših hribčkov, ki so še vedno bogati, a z nekoliko bolj “gnilim” snegom smo zaključili s spustom s smučmi … do avta (do katerega je bilo še kakšne dobre pol ure “veslanja!”

Lepo smo se imeli … ![]()
V soboto se je končno zgodil dolgo pričakovani Tek trojk. Letos v nekoliko drugačni zasedbi kot lani … Gre za 12 ali 28 km preizkušnjo teka, vzdržljivosti, vztrajnosti, predvsem pa potrpežljivosti, vzpodbujanja, smeha …
Naša trojka se je prvič spoznala pol ure pred štartom in se skupaj ogrela. Nato smo ob 9.00 kar štartali in začeli manjšati razdaljo do 28 km oddaljenega cilja …
Bilo je prijetno. Jasno, na trenutke malo vroče, malo strmo … vsekakor pa polno doživetij, novih in starih obrazov … Ker čas ni bil naš “gospodar”, se s tem nismo veliko ukvarjali. Solidno smo zaključili tek in prihranili energijo za današnji podvig na Mojstrovko - po dveh različnih grapah
JUPI
Z Matejem sva bila najprej zmenjena ob 5.00. Žal pa so imeli “lastniki cepinov” manjše, beri: urgentne težave, zvečer, sva štart prestavila na 6.00. To se je izkazalo za dobro, saj se sneg v tej uri ni dosti spremenil, midva pa sva lahko vsaj malo dlje spala. S hojo sva začela malo pred 8.00 in do stene sva se kar hitro dvignila. Z dobrimi nasveti Ane in Boštjana (hvala obema) sva brez težav falila Butinarjevo (ima dva skoka) in vstopila v zalito Pripravniško (še nima skokov), le na enem delu je bila nekoliko pomrznjena. Do tu na dereze še pomislila nisva … Ko sva splezala iz “jaška”, so naju TS takoj proglasili za “Komunalno podjetje d.o.o.”
Imela sva srečo, verjetno so ga ravno včeraj spraznili, saj je bilo v njem čisto prijetno ;)
Drugo grapo sva poiskala pod Veliko Mojstrovko. Imela je 2 skoka. Prvi meni še niti ni bil problematičen. Drugega pa sva si otežila sama
Zato sva malo poplezala in si nad njim vseeno obula dereze. Do vrha je bilo le še nekaj globokih ugrezanj, sicer pa nič več težav.
Da ne bi končala na Jalovcu sva se iz vrha spustila v slogu “RITNEGA TOBOGANINGA”, za katerega je Matej še vedno Bogu hvaležen, da sem ga na Grintavcu odkrila po “nesreči”. Tako sva bila v slabih 3 minutah pod vratci. Sledilo je nekaj italjanščine, nato pa 10 min do vratc in od tam še dobri 2 minuti “tobogana” do avta.
Še kratka prigodica:
Med toboganingom sem srečala profesorja s Fš-ja. Rekel je le: “O, kolegica!” “O, dan!” sem zavpila 30 m nižje. Ne vem, če je rekel še kaj, ker sem bila v naslednjih 10 s že 50 m nižje
Ta vrsta sestopa je res odkritje “pomladanskega gnilca”
Pa srečno!
Ste že pomislili kako se znebiti celulita
?
Razmere na Grintovcu so še zelo solidne. Sploh ob jutranjih urah. Severna stran ima še vedno zelo dober sneg, južna pa bolj “gnilega”, pa toliko boljšega za “RITNI TOBOGANING”, ki je bil odkrit potem, ko mi je spodrsnilo in smo 500m višine naredlil v slabih 5 minutah
Kratek prispevek najde spodaj. Smučati se da do konca melišča pod Cojzovo. Torej je še vedno zanimivo za TB in TS - POGUMNO. V gorah še ni poletje
Pa še nostalgija na letošnjo bogato zimo na RAKITNI - OPOZORILO: Vklopite zvočnike in se malo nasmejte ![]()
Zapadlo ga je v nekaj dneh …

Za ugotavljanju višine snežne odeje poznamo različne tehnike merjenja
(moj najljubši :bow: )
Pet odraslih oseb in 2 otroka v igluju - kot spanje na dor***
Več foto pa malo kasneje … Na Rakitni je res zapadlo 80 cm snega in ponedeljek je bil res primeren dan za grajenje iglujev, le za spanje malo premrzel. (Sosedovega igluja pa žal nismo slikali. Sta se pa fanta trudila, vendar jima ni uspelo zgraditi tako prostornega, kot nam ;))


