Včasih je potrebno tudi na vlečnico in sedežnico … Pa saj sva z Matjažem ves čas smučala izven urejenih prog, ali pa po trrrrrrdem … 
Prvi poskusi …
Več preberite na www.hupsic.wordpress.com (PS: Vse je posnel hupsic aka matjaž, razen sebe 
)
Ne, ni nas ujela trda tema, mi smo ujeli njo …
(slika: simbolična )
Ob 19.00 smo startali iz Lj proti naši (v letošnji mili zimi) odlični lokaciji - Krvavcu. Z malo zamude smo prišli v Cerklje in se po 11 km vožnje po megli v pasovih in nekoliko poledeneli cesti dvignili do vznožja smučišča (na Kriški). Megla nas ni obrnila in tri lučke so se vztrajno vzpenjale s turnimi smučmi po pobočju Krvavca do Zvoha. Malo pred stolpom se je megla razkadila in popolnoma osvetljen stolp je metal svetlobo na velik del smučišča, kar je pričaralo res lepo doživetje. Do vrha smo imeli še 2 strmejša vzpona (na vrh Krvavca in na Zvoh). Nekje okoli 21.30 smo stali na vrhu in občudovali zvezdnato nebo, ki ga v teh dneh v Ljubljani žal že dolgo nisem videla.
Vtise sem želela shraniti tudi v foto obliko … haha … pa nič
Po prvih zavojih sem videla, da so razmere odlične. Malo odjuge je sneg ravno prav omehčalo. Smuči so kar same rezale na novo “potegnjen čips” in obrobje proge. Oči pa so iskale 2 lučki, ki sta se vztrajno pomikali proti dolini.
Na Njivicah nas je ujela malo slabša vidljivost. Popravila sem si varnostno zaponko in ko sem pogledala po smučišču, lučk, ki sem jima sledila, že ni bilo. Občutek nelagodja je izginil za robom, kjer sta me lastnika lučk počakala. Uf … pa je bilo malo adrenalina …
Pod stolpom je bila vidljivost zopet odlična … pri avtu pa smo se zavili nazaj v meglo.
Izlet je bil krasen. Priporočam. Pa saj človek ima včasih čas, samo ure dneva so bolj nenavadne
Aha, vas zanima, a ne? No, prav To je postala sedaj naša tradicionalna “destinacija”, dokler ne zapade kaj več snega 
Če, odštejem ure (minute) spanja in če ne pomislim, da je bil potem še cel dan sončen, jaz pa v pisarni, potem lahko rečem le … HUDO! Izbrali smo najlepši dan v tednu (čeprav nismo tega čisto vedeli 
) in se ob prebujanju četrtkovega sonca že razgledovali z Zvoha.
Snega je nekoliko več kot prejšnji teden. Cesta do Ambroža je kopna, naprej snežena (cca 5 cm). Smučišče je ob 6.00 že malo ropotalo (ratraki, topovi, žirafe, sloni, ok, no, slonov ni bilo … ). Mi smo krenili čez Kriško do vrha Krvavca in naprej na Zvoh. Spust je bil po isti poti.
“A ti ne veš, zakaj so naredili sedežnice?” … naj komentiram
Kako smo se imeli, si oglejte v spodnjem filmčku. PS: Sneženi mož potrebuje le še metlo. Ima kdo primerno
Ob 4.00 je budilka naznanila jutro in ob 6.30 smo že občudovali kako se “dan budi” na Roski. Žal trenutne snežne razmere ne omogočajo prave turne smuke, zato smo svoje prve letošnje poskuse naredili kar pred zajtrkom na Krvavcu. Imeli smo odlično vreme, malo pomrznjen sneg in krasno družbo
Malo pod vrhom sva z Ano vseeno uporabili srenače. Je bilo kar pomrznjeno in je s srenači šlo precej hitreje in varneje. Na Zvohu pa je še vedno premalo snega. Ravno toliko, da smo našli eno “špuro” brez 468 kamnov na kvadratnem metru
Bord je ostal doma, da ne bi preveč pohodila smučišča, saj se že tako ali tako lahko kaj hitro pritožujejo nad nami;)
Oglejte si, kako smo se imeli.
