JEŠPRK

Ravnokar berem knjigo “Klic gora” od Tineta Miheliča. On pravi, da so gore čudovite in se je v njih zaljubil že kot otrok. Sedaj končno ve, zakaj so gore ženskega spola. Evo! Pa sem našla odgovor na moje vprašanje. Jaz seveda hodim v hribe. Zakaj? Ker sem v njih zaljubljena, saj so konec koncev moškega spola

Mihelič pravi, da je to kot neke vrste odvisnost in če dalj časa abstiniraš, te tako močno žene, da komaj čakaš, da prideš nad 2.000. In jaz? Ja, se že malo ”tresem”.  Abstinenca je zaradi “borda” že skoraj enomesečna in nič kaj lepo ne kaže na zjasnitve.

Stopiti nad gozdno mejo, pogledati v dolino in reči težavam “adijo” je nekaj, kar jaz naredim z največjim veseljem, pa naj bo še tako težko včasih najti čas, drugič voljo, tretjič pa … ja, spet voljo

V glavnem, vrhunsko! Že ta beseda je super, ker ima besedo vrh

Imate težave v službi? Se ne morete skoncetrirati za delo? Pripravljate predstavitve? Urejate sezname? Obveščate ljudi, ki vas nadirajo in morate biti do njih prijazni?

Pojdite v hribe! Tam je mir. Gledaš gamsa, ki bezlja po steni Planjave, kjer se sam še “pljuniti” ne upaš. Občuduješ planinsko kavko, ki si na stara leta nadene bela očala in jo ostale pustijo pri miru, ko ona prva pride do hrane. Po kotlinah se megla dviguje proti vrhovom, kot bi se kadilo iz lonca, pa čeprav je tam le 10 stopinj. Ob peči in prijaznih ljudeh pa pozabiš na zagovor doktorata, konferenco v Nišu, sestanek z nadrejenimi … Je to raj?

… zame je

Dva dni sem zopet lahko preživela tam, kjer je najlepše. Hvala!

… več pa ob priliki … sedaj sem namreč že v sedanjosti. Zagovor bo, v Niš grem jutri, sestankov je na tone, izobraževanja, novo študijsko leto … ufff … kje si Kamniško sedlo????