JEŠPRK

Zdaj bi se morala pripravljati na zagovor, pa mi misli vedno bolj uhajajo na preteklo nedeljo in na tistih nekaj deset kilometrčkov, ki so minili v znamenju vodnjaka. Ja, tudi letos sem tekla celega. Pa kaj, no. Bilo je tako: “Perzijce smo premagal!” ampak kaj, ko pa kolegi niso verjeli. No, sem jim šla povedat, skupaj z ostalimi tisočimi glasniki zmage, ki smo v nedeljo bolj ali manj hitro, pa vendar vsi uspešno, pritekli povedat novico v 42 km oddaljen cilj.

Razmišljam, kaj bo, če se bodo vsako tretjo soboto v oktobru Grki borili proti Perzijcem. No, potem bomo še dolgo hodili oznanjat našo zmago nad njimi

In kako je bilo letos? Vrhunsko. Vse se je začelo v začetku aprila, ko smo štartali z dvema tekaškima skupinama. Eno v Ljubljani in drugo v Kranju. 4x tedenski treningi so potekali umirjeno, potem pa sem dobila še eno skupino študentov v Ljubljani in tako imela 6 tedenskih treningov v 5 dneh in čez vikend sem skočila še na kak hrib, goro, tek … vse to le kakšne 3 mesece po zlomljeni nogi. Torej - vrhunsko Kmalu pa so študentje diplomirali, tekači pa začeli teči vedno hitreje in skupini sta potrebovali trenerja, ki je enkrat tekel s ta hitrimi, drugič s ta počasnejšimi. In, če se je le dalo, sem izbrala ta počasnejše. Lenoba je bila vrhunska zmagovalka:) … malo sem se pa zgovarjala na utrujenost … hehe

V drugem delu pripravljalnega obdobja, ko naj bi se intenzivnost še večala, dolgi teki pa daljšali, sem jaz tekačem nosila dolge rokave, jih štopala, spodbujala, tolažila … sama pa odtekla le še kakšen ogrevalni tek in raztek. Pa mi je bilo prav lepo, ne naporno in zelo udobno voditi take treninge in se jih človek skoraj prehitro navadi.

Nič ne de. Za mano je že 6 klasičnih maratonov in nekaj daljših gorskih maratonov. In glede na to, da je vse v glavi, bo padel tudi letošnji maraton. Saj, če se gre na maraton, se gre na maraton in ne na polovičko, četrtinko, osminko, dvanajstinko, ali lumpija Seveda kaj takega ne učim svojih tekačev, ampak saj jih tudi ne učim, naj zvečer pred maratonom jedo čokopopse z jogurton in do 20.00 nosijo klopi iz gasilskega doma. Ne učim jih, da pridejo na maraton cca 4 ure prej, ne učim jih, naj eksperimentirajo … ne ne, jasno, da ne. Še dobro, da me ne vidijo, kaj sem jedla te dni pred maratonom, koliko je bilo fizičnega in psihičnega stresa in koliko minut spanja je bilo zadnjih nekaj noči pred maratonom.  

In kako je bilo?

V soboto pridno dvigujem telefone in pazim, da sogovornik ne sliši mojega hripavega glasu, ki je posledica petkovega minusa spanja in minusa ozračja. Le tako se izognem vprašanjem - kaj pa je s tabo - in se posvetim le njemu in njegovim težavam. Prestrašene tekače tako vztrajno spodbujam in opogumljam, da so se dobro pripravili, poškodovane hrabrim, da to ni zadnji maraton in tako naprej. Spet ugotavljam, da imam veliko prijateljev. Do 20.00 pospravim še zadnje klopi gasilskega doma in hitim domov, kjer v družbi prijateljev pojem pač čokopopse z jogurtom. No, ja … če so mi pa tako všeč.

Nedelja se začne s hitenjem. V torbo namečem najprej vse za preobleč, gel, številko, knofle, vodo, majico žive vode in pumpice za balone. V omari najdem spet čokopopse. No, letošnji maraton bo v znamenju čokopopsov si rečem in z jogurom so res najboljši. Bom enkrat naredila raziskavo, če jaz tečem bolje na čokopopse kot na makarone

V avtu še pišem sms-e. Prav vsakemu iz skupine želim poslati, pa zmanjka časa. Tako hitim postavljat stojnico in mrzlično iskat obraze, da jim stisnem roko, zaželim srečno in povem še zadnje napotke. Ne začni prehitro, postavi se tam, da boš lahko dosegel svoj rezultat, bodi sproščen, vzemi to kot hec … pač vsakemu svoje. Kmalu se začne ogrevanje. Moji tekači prinesejo najlepši plakat na svetu. 

Ponosna sem na njih. Stojnica žive vode, tekači … ogrevanje … peljem jih po Ljubljani. Ogrevanje mine hitro. No, sama se bom ogrevala še enkrat pred maratonom. Startajo na 10. Grem navijat na ovinek. Imam ragljo, špela transparent in na poti prijatelje. Navijam na ves glas. Vrtimo raglje in se super zabavamo. Lepo je. Kmalu vse mine. Že je čas za ogrevanje polmaratoncev in maratoncev. Še prej pa slikanje. Končno pošljem ekipo na start, sama pa tečem še na wc, iščem še gel, spijem požirek in ura je cca 5 min do štarta. No, vsaj zamudila ga letos ne bom. Postavim se k balonu za 3:45 in razprostrem svoj balon za 1.524 € (ja, toliko naj bi še zbrala za vodnjak). Nekatere zmoti številka, češ, da je to zajček za 1:52:24 na polovički. (Ironično ali pa tudi ne - ampak moj bruto čas na polovički je bil ravno toliko … neto cca 4 minute bolje).

2 vrsti pred seboj zagledam svoje tekače in se jim pridružim. Skupaj zakorakamo proti startu. Prvih 5 km tečem zelo rezervirano, ves čas pozdravljam tekače žive vode. Z vsakim spregovorim kako besedo. Tudi nekaj mojih je vmes (vidim Gabi, Joži, Andreja … v naših lepih majicah) in še nekatere druge. Spočita sem in 21ka mine v lepem, sploh nič tekmovalnem in lahkem koraku. Naudušeno stečem v drugi krog. Že na začetku me pričaka mami na kolesu in se začneva pogovarjati. Tempo je sicer padel za nekaj sekund, je pa še vedno okoli 5:30, kar je zadovoljivo. Do 28 km gre vse po načrtu. Malo zmanjkuje sicer volje, vendar bo. Srečam še Dušana, ki zmano odteče cca 50 metrov, še prej pa zame navijata Andreja in Urša, ki ju vidim tudi v prvem krogu. Vesela sem ju, čeprav tega ne morem pokazati. trobiši naredijo pravi šou in Gašper z menoj teče več kot 100m. Rada bi šla hitreje, pa noge nočejo več. Začne me boleti v preponi. kilometri postajajo dolgi, daljši, najdaljši. Plezam čez zid, se zaletim v drugega … in se spomnim filma, ki smo ga s tekači gledali na tekaškem taboru v Novigradu. Nasmehnem se sama sebi. Tako slabo mi pa ja ne gre in se sestavim. Tempa ne spustim čez 6:30.

Dunajska. Končno doma. Zdaj bo samo še navzdol. Ja, pajade. Kdo je to rekel. Vleče se! Hvala za navijače ob progi. Vsakega pozdravim in se zahvalim, kljub temu, da izgubljam s tem moč. Ne gre mi za čas. Naj ta napor obrodi sad v Malaviju. Presneto je dolg ta maraton letos. Drugo leto moram vsaj nekajkrat prej odteči kakšno 30ko. Letos sem vsega skupaj le eno za rojstni dan, KAM 35 in nekaj tekmovalnih 21k. Sicer pa nič dolgih tekov.

Vseeno pritečem do bavarca. Tam je Miran s fotoaparatom. Rečem nekaj besed in lijak navijačev me “pozauga” v cilj. Pred ciljem pa s tribun huronsko vpitje. Ustavim se. To so MOJI! Moji tekači. Ostali so! Ostali so zame! Priklonim se jim do tal! komaj vstanem, a vem … splačalo se je. Hvala bi bilo premalo. Pokažem, da ni čas tisti, ki je moj gospodar, ampak prijateljstvo, tek, napor, kilometri … tu se ustvarjajo pravi odnosi do življenja. Tu se gradi prijateljstvo. Tu se postavljajo temelji. To je maraton! Hvala lepa! Kljub temu, da je bil že 6-ti, je bil popolnoma nov izziv.

V cilju stisk roke, objem in čestitke mojih tekačev, prijateljev, sorodnikov. Zanima me kako je šlo ostalim, pa vendar ne morem takoj. Pojem najprej nekaj mandarinc in skušam priti iz ciljne arene. Čez zapornico se komaj spravim in gospa, ki gre mimo me sočutno pogleda. Hvala. V mislih gledam nazaj in se sprašujem, če mi bo kdaj uspelo tudi Logarsko. Ne, zdaj je to še prekmalu misliti. Pa vendar - ultra me vedno bolj vleče.

Roko stisnem Romanu Kejžarju. Čudovito je zaključil. Slikamo se s tekači, ki so me pričakali. Hvala. Pojem 2 čudovita peciva od Jasne in se grejem ob rezultatih mojih tekačev. Komaj čakam na zimsko vadbo.

Zaključimo s pico Žive vode in načrti za naprej.

No, pa je za nami ta velik tekaški praznik, na katerega sem pripravljala Poletovce in tekače Žive vode. Malo, predvsem pisihično, pa tudi sebe Vsi so/smo bili odlični! Jasno!

Kako pa je ta dan minil meni?

Brutalno! Itak! Vedno znova se odločim, da se mi za 21 km ne splača sploh obuvat superg, ko pa prvi krog mine, se pa jasno sprašujem, če za letos mogoče 21km ne bi bilo čisto dovolj

Dan se je začel zgodaj, saj smo bili zmenjeni za stojnico pri Živi vodi. Še pred tem je bilo kar nekaj fotografiranj (že ob 7.15 s Poletovci …). Potem se sledila skupniska ogrevanja (10 in 21)  in ob 10.00 ko je bil čas za štart sem bila že skoraj utrujena hihihi

Na start sva šla s Štefanom. Šla sem k balonu za 4:15. Ko pa sva se ustavila ob njem, se je začel pomikati nazaj in opazila sva, da je na drugi strani stal pa balon za 3:15. No, bom šla pa 3:15 …hahahaha

Kako je bilo?

Veličastno! Množica tekačev, pok pištole, rdeči baloni, črni Kenijci, bel Kejžar Hudo! To je treba doživeti. Res pa je, da je po štartu bilo kar zoprno: tek, hoja, stop, tek, hoja … a bo štartna črta? Ampak saj je steklo in stekla sem tudi jaz. Že takoj po 2 km sem ugotovila, da sem se premalo oblekla in po 42 km teka in še po 3 urah tople obleke sem imela roke mrzle in prste neokretne. Ampak saj je minilo

Začeli smo takole: Dule je stal na levi, Štefan na desni in ugotavljali smo, da je v taki gneči kar toplo, kljub mrazu. Takrat smo še malo razglabljali kako bomo tekli in mislila sem, da bom tekla … no v bistvu nisem nič več mislila. Enostavno sem šla

Letos sem imela res veliko znancev in prijateljev ob poti. Celo fotografov. In prvih 21 je šlo čisto solidno. Šparala sem moči in obračala na 1:50. No bom šla pa drugega na ful hahahaha …

Po 26 km sem zavila v dixija. Kaj no! Nehite se režat

Do Dušana sem rabila celo desetletje. A ni bil Podutik včasih bližje? Grem stavit kar čte, da je pri drugem krogu 21 razvlečena kot testo od štrudla. Ja, maraton je en sam štrudl. Lejte! Na raho testo postavijo tekače (jabolka), potem lahka jabolka (to so Kenijci) tečejo po njem, za njimi pa še vsa množica tekačev (jabolk) in pot se za vsakega naslednjega zdaljša in v drugem krogi se na robovih testo že trga in jabolka letijo ven in ko posije še sonce in se vse skupaj zapeče te polijejo še z margarino (oz. začneš tečt na maščobah) in ne se čuditi zakaj je maratonski štrudl tolk dobr in zakaj matematika tu v vseh pogledih odpove

Da opravičim svoj čas še v jabolčnem zavitku, oziroma, da vam vse skupaj serviram danes, ko se je že ohladilo in ga grejem v mikrovalovni. Jasno nekaj mora biti krivo za moj čas, ki milo rečeno ni bi bil čas pečenja štrudla in bi ga gospodinja morala vzeti ven vsaj kake 3 ure prej.

Takole je bilo: Treninge sem imela 5x z različnimi skupinami, tako sem pogosto tekla 3x na teden intervale in 2 krajša teka, za res dolge ni bilo časa, imela sem krvave žulje, mravlinčaste noge … pri 26 km sem zavila v dixija, pri 32 sem že skoraj … pri 37 me je … pri 41 sem … u glavnem pri 42 sem zaključila s časom 4 ure in 4 minute in se končno ustavila in Jasna je namesto štrudla prinesla čokoladno tortico ali biskvit, ki sem jo pojedla kot bi bil štrudl in sploh …

Čestitam maratoncem! Vsem! Na vsaki razdalji! Še posebej pa na ta dolgi trasi, saj vem, kaj se je letos meni odvijalo v glavi in s čim vse se boriš - verjemite - ne le s progo, čeprav mnogi tako mislijo

Kako treniramo pri Živi vodi, impresije s treningov, napotki pred maratonom, prehrana in pitje … pa tudi kakšna vaša vprašanja in upam da tudi  kakšen “pameten” odgovor lahko najdete na blogu www.zivavoda.wordpress.com informacije pa tudi na www.zivavoda.org

Tekači Žive vode tečemo za izkop vodnjakov v Malaviju. Vas zanima več?

Opa, poglejte malo po Rožniku, Golovcu, po PST-ju, po pločnikih … opala … vedno več tekačev in tekačic. Nekateri tečejo zato, da spremenijo svoj življenjski slog, drugi želijo zmagati, eni bi radi čim hitreje tekli, drugi pa čim dlje, no, najbolj zagnani pa kar oboje: čim dlje in čim hitreje.

Ja, če vse to združimo, se nam hitro zastavljajo še vprašanja: Kaj jesti? Kaj piti? Koliko teči? Kako se obleči? Kako se ogreti? Kaj pojesti 10 min prej … hmmm. No, ko sem jaz začela, sem pojedla ene čokopopse z jogurtom in popila šumečo tabletko, obula superge (edine adidaske) in oblekla moje modre kratke hlače in gas na Grintovec, 12 ur Kališča ali pa na maraton. Po pravici vam povem, da v »ilegali« to še vedno počnem, čeprav me moja »službena« dolžnost sedaj malo ovira

Danes bi rada strnila članek mag. Nade Kozjek o prehrani pred maratonom. Svetujem pa vam, da ga pregledate in ga tudi upoštevate. Pa dober tek!

Tek je energijski proces, prehrana je torej njegova podpora, ki je pomembna tako za mišice kot za glavo.

Kozjekova namreč o prehrani maratonca pravi: »Pravilna prehrana lahko zmanjša ali upočasni utrujenost in padec zmogljivosti. Pri načrtovanju prehrane moramo upoštevati svoje posebnosti in razmere, v katerih živimo. Kaj pomaga, če so ovseni kosmiči tako zelo dobri, ker vsebujejo ogljikove hidrate in številna mikrohranila, če vas po okusu spominjajo na žagovino … Ali če greste, ljubitelj ovsenih kosmičev, na končne priprave v odmaknjeno vas, kjer imajo v trgovini le zoprne koruzne kosmiče. Take zadrege predani tekači dobro poznajo. Zato je najbolje imeti »seznam« hrane, ki vsebuje določeno hranilo (za tek so pomembni zlasti ogljikovi hidrati in beljakovine), na katerem se vedno najde potrebna vrsta hrane. Če smo odvisni od neke vrste hrane oziroma ugotovimo, da nam zjutraj pred maratonom najbolj ustrezajo žemlje, se moramo z njimi oskrbeti. Pri načrtovanju prehrane upoštevajmo tudi energijske potrebe zaradi drugih vsakdanjih aktivnosti.«

Čudežne hrane ni!

Mišice moramo pred maratonom napolniti z energijo – glikogenom. Pomembno je, da poznamo glavne značilnosti različnih vrst hrane in s tekom povezane prehranske dejavnike.

Z utrujenostjo povezani prehranski dejavniki

»Maraton ponavadi zahteva od mišic več ogljikohidratne energije, kot je lahko uskladiščijo. Energijo za daljše teke večinoma prispeva sladkor, uskladiščen kot glikogen v mišicah in jetrih. Prazna skladišča glikogena (kar se zlasti rado zgodi ob prehitri prvi polovici maratona) ali celo hipoglikemija (pomanjkanje sladkorja v krvi) so glavni prehranski dejavniki, ki vplivajo na sposobnosti za dolgotrajne teke. Znaki pomanjkanja glikogena se začnejo pojavljati po približno 90 do 120 minutah, odvisno od naših glikogenskih zalog pred tekom in relativne hitrosti teka. Drugi s prehrano povezani mehanizmi, ki pripomorejo k utrujenosti pri teku, so še centralna utrujenost (povezana s prometom možganskih prenašalcev signalov), hiponatriemija (padec ravni natrija v krvi) in dehidracija. Te mehanizme lahko dokaj dobro uravnavamo s treningom in ustrezno prehrano že med vadbo. Zato nenehno opozarjamo na velik pomen prehrane tudi med vadbo.« (Kozjek)

BOMO LETOS »FALILI« ZID?

Kdaj in kako se tekač zaleti v zid? Ko zmanjka moči: glikogenske rezerve se izpraznijo in preklopimo na maščobe. To občutimo kot hud napor pri bistveno nižji hitrosti. Meni ga je že velikokrat uspelo faliti, saj sem tekla tako počasi in toliko jedla in pila med tem, da do njega sploh nisem prišla.Kaj se zgodi? Poleg drastičnega padca hitrosti, peša tudi volja, nastopijo misli kot so: »kaj mi je tega treba bilo«, »zakaj že?« …

Kako napolniti zaloge glikogena?

»Predmaratonska prehrana mora vsebovati dovolj ogljikovih hidratov, da se glikogenske zaloge v aktivnih (tekaških) mišicah dobro zapolnijo. Priporočljivo je, da v zadnjih treh do štirih dneh pred nastopom zaužijemo sedem do deset gramov ogljikovih hidratov na kilogram teže dnevno. V teh dneh zlasti pazimo, da ne stradamo.«

KISS (Keep it simple, silly)

»Ta stavek pove vse: kot je poljubček smešno enostavna stvar za rešitev marsikaterega problema, so zelo enostavna tudi osnovna prehrambna pravila. Jejmo običajno mešano in kakovostno hrano, tako kot že med pripravami na maraton. Ker vadimo manj, tudi jejmo manj, a pazimo, da vsebuje prehrana okoli 70 odstotkov ogljikovih hidratov oziroma do 10 g na kilogram teže dnevno. Mnenja glede tipa ogljikovih hidratov in primernosti energijskih pijač, ki jih pijemo v tem času, so še vedno različna. Če uživamo ogljikove hidrate med treningom ali takoj po njem, naj imajo visok glikemični indeks; to so ponavadi ogljikovi hidrati v energijskih pijačah, med, marmelada. Ogljikovi hidrati, ki jih uživamo, kadar ne treniramo, naj bi bili iz kompleksnih virov (polnovredni žitni izdelki, testenine, večina sadja …). Podatke o glikemičnem indeksu hranil lahko najdemo na svetovnem spletu.« (Kozjek)»Povejmo še, da se glikogen v mišicah shranjuje v obliki proglikogena in v obliki makroglikogena. Takoj po vadbi beljakovina glikogenin intenzivno veže molekule glukoze v proglikogen, zato je zelo pomembno, da spravimo tedaj v mišice dovolj glukoze. Pozneje se polnijo zlasti zaloge makroglikogena in ravno ta omogoča tako imenovano superkompenzacijo – popolno napolnitev zalog glikogena. Raziskave so pokazale, da se to zgodi po dveh do treh dneh uživanja hrane, bogate z ogljikovimi hidrati.« (Kozjek)

Predmaratonski teden (povzeto po člankih in predavanjih mag. Nade Rotovnik Kozjek) 

Prehranskim zahtevam tega tedna običajno z lahkoto zadostimo. V pomoč nam je tudi relativni počitek, saj zadnji teden do dva treniramo občutno manj, zato so energijske potrebe manjše. Ne preizkušajte hrane, ki je niste vajeni, še zlasti ne suhe, saj lahko povzroči želodčne težave. Najustreznejši so kuhani kompleksni ogljikovi hidrati: krompir, testenine, riž in žitarice. Kombinirajte jih z lahko prebavljivimi beljakovinami in s kakovostnimi maščobami. Nujen je tudi nekoliko povečan vnos beljakovin, vsaj 1,3 g na kilogram teže dnevno. Te potrebe pokrijemo s približno pol litra mleka ali jogurta, običajnim obrokom belega mesa ali ribe za kosilo, čemur dodamo še dva prigrizka, ki vsebujeta beljakovine (stročnice, sir, mandlji). Vegetarijanci poskrbite, da dobite vse potrebne beljakovine z ustrezno kombinacijo rastlinske beljakovinske hrane, ki je hkrati odličen vir ogljikovih hidratov. Pazite, da si s tako hrano (stročnice ipd.) na dan tekmovanja ne boste nakopali težav s plini.

Sedem dni pred maratonom

Prehrana je običajna, mešana, bogata z ogljikovimi hidrati, takšna kot jo jeste med vadbo. Morda boste imeli občutek, da se redite, kar pokaže tudi tehtnica. To pomeni, da se v mišicah kopiči glikogen; vsak gram glikogena veže štiri grame vode. Pred maratonom dobro trenirani tekači pridobijo kilogram do dva. Ko se med tekmo porabi glikogen, vezana voda zmanjšuje dehidracijo. Glede količine hrane: na splošno velja, da je tek večji, dokler glikogenske zaloge niso zapolnjene, zato jejte normalno.

Šest dni pred maratonom

Prehrana je običajna. Če se bojite zaprtja zaradi manj gibanja, nekoliko povečajte vnos vlaknin (polnovredni žitni izdelki, sadje in zelenjava).

Pet dni pred maratonom

Enaka prehrana kot prejšnja dva dneva.

Štiri dni pred maratonom

Običajna prehrana, a manjši obroki. Zaradi zapolnjenih glikogenskih zalog je tek ponavadi manjši. Če sploh niste lačni, se s hrano potrudite. Zaužijte vsaj šest gramov ogljikovih hidratov na kilogram teže.

Tri dni pred maratonom

Običajna maratonska prehrana glede na tek. Nikar ne segajte po stvareh, ki naj bi imele posebno ergogeno (delovno) lastnost, kot sta ginseng, matični mleček itd., in ne začenjajte posebnih diet!

Dva dni pred maratonom

Običajna mešana športna prehrana. Nekoliko omejite mastno in težko prebavljivo hrano, malce pa povečajte vnos tekočin. Lahko pijete napitek, ki vam bo na voljo med tekmo. Dovolj tekočine pomeni, da je urin bister in ga je veliko. Če čez dan hodite na stran na dve do štiri ure, naj vas ne skrbi. Če več pijete, tudi laže ugotovite, koliko časa mine od takrat, ko popijete neko količino pijače, do takrat, ko morate na stranišče. Tako veste, kdaj pred startom lahko še pijete. Izogibajte se alkoholu, saj moti polnjenje glikogenskih zalog in presnovo ogljikovih hidratov. Deluje tudi kot diuretik (pospeši uriniranje) in pospešuje dehidracijo.

En dan pred maratonom

Zajtrk naj bo bogat s kompleksnimi ogljikovimi hidrati, čez dan pojejte nekaj zelo majhnih, lahkih prigrizkov. Na testeninki (pasta party) bodite zmerni. Ne dražite želodca z veliko hrane.

Dan maratona

Ker so jetra ponoči porabila nekaj glikogena, pojejte štiri do dve uri pred startom zajtrk. Ta naj bo preizkušen, lahko prebavljiv, nemasten in s čim manj vlaknin. Zaužijte 200 do 300 g ogljikovih hidratov. Kalorična vrednost obroka je odvisna tudi od teže in spola. Če ste lažji in če ste ženska, je priporočljiva količina 200 g. Za zajtrk jejte hrano, ki ste je vajeni. Zaužijete lahko žemljice ali kosmiče, banane ali energijske ploščice. Če imate »živčen« želodec in vam trda hrana obleži v njem, si lahko pomagate s tekočimi nadomestki obroka, ki jih uporabljamo za dopolnilno prehrano bolnikov. Dobite jih v lekarnah. Pri zajtrku je priporočljivo popiti 300 do 600 mililitrov tekočine.»Približno uro pred startom naj bi zaužili še približno gram ogljikovih hidratov na kilogram teže. Lahko jih popijete v obliki pijače, kar učinkuje tudi proti dehidraciji. Opozorimo naj, da so nekateri posamezniki preobčutljivi na zaužitje ogljikovih hidratov v zadnji uri pred startom, ker jim lahko povzroči padec sladkorja v krvi. To morate ugotoviti sami. Za večino pa velja, da jim to koristi. Popijte še okrog pol litra energijske pijače, priporočljivo je tudi pitje tik pred startom; popijte 300 do 450 mililitrov v zadnjih 15 do 20 minutah. Koliko tekočine prenese želodec ob začetku teka, ugotovite sami! S pitjem tudi pripravimo želodec na pitje med tekom. Če je v njem že nekaj tekočine, se bo ob pitju med tekom hitreje praznil in lahko bomo več popili. To je pomembno, saj nekoliko opešamo že pri dvoodstotni dehidraciji (izgubi tekočine, ki znaša dva odstotka telesne teže), pri petodstotni pa se zmogljivost zmanjša kar za 30 odstotkov.« (Rotovnik-Kozjek)

dr.Robert Hajdinjak še svetuje, da v zadnjih minutah pred začetkom ne zaužijemo hranil z visokim glikemičnim indeksom, saj le ta naredi nasprotni efekt in zviša raven inzulna, ki povzroči hiter padec glukoze v krvi in smo si s tem naredili medvedjo uslugo.

»Med nastopom pijte, in sicer energijske pijače ali vodo, ter vnašajte energijo z geli, ploščicami ali podobnim, na primer z žemljico z medom. Med tekom poskušajte vsaj nekaj malega popiti vsakih 15 do 20 minut, »jedilnik« pa je odvisen od vaših navad.«(Rotovnik-Kozjek)

Ok, priznam, danes sem hotela potegniti jutranje spanje, pa je Blaž ob 6.45 naznanil jutro Splošna utrujenost me je spomnila na čudovit dogodek, ki se je včeraj zgodil le 30 km čez mejo ob Vrbskem jezeru pri Celovcu.

Včerajšnji dan se je začel ob 4.00. Pojedla sem čokopopse z jogurtom in pripravila superge za polovičko (21km) - mizuno wave rider 11. Zmagovita kombinacija zame Zunaj je grmelo in lilo kot iz škafa. Če bi … potem bi … pa nisem … ne bom … enostavno je najbolje, da … in sem … ja, kar šla

Ob 5.00 smo bili zmenjeni v LJ, da se lahko “šlepam” do parkirnega prostora. Sem zelo hvaležna MatjažuV (oz. voziku - ime žal pozabila), da sem lahko mirno vozila za peugeotom 307 (?? ??) in po uri in pol parkirala pred Minimundusom, kjer je dež še vedno neusmiljeno pral.
Tadeja sem skoraj stresla iz “šotora”. V upanju, da bova ujela zadnji bus sem stopila na travo in od vrha zajela dovolj vode za prvo četrtino maratona

Do štarta sva se peljala z busom, nato z vlakom. Zaspanost me je minevala, začelo me je zebsti. Komaj sem čakala, da se začnem ogrevati in se malo odmaknem od predštartne treme nekaterih tekovalcev.

Med ogrevanjem še srečam Tadeja in mu zaželim vse dobro med tekmo. Naredim še nekaj razteznih vaj in se začnem drenjati proti startu. 50 m pred ciljnim časom 2.00 se ustavim. No, a bom šla tako turistično  :?:

Še vedno se nisem odločila. Mogoče pa srečam kakšnega znanca in bova tekla skupaj … mogoče pa … ah, kaj … bom videla. Grem uživat!

Pričelo je lepo sijati sonce, meglic nad vodo ni bilo. Strel naznani štart (ali pa so vrgli bombo :)). Počilo je močno in čez 3 minute smo se začeli premikati po koridorju. Prve kilometre sem videla, da mi gre . Čas 4:45 na km se mi je zdel super. Nihala sem med tem časom in 4:55. Do 10 km se mi je vse lepo poklapalo. Malo sem klepetala s sotekmovalci, malo pa skušala ujeti svoj ritem …

Pri 16 km sem videla, da mi lahko uspe pod 1.45. “Nalepila” sem se 3 AUT (2 moška in 1 ženska) in jim sledila. Vsak je malo skušal potegniti, pa potem malo zaostal. Pri predzadnjem km sem mislila, da imam krizo, pa je v resnici po času sploh ni bilo, vseeno pa so mi pobegnili in poiskala sem novega “zajčka”, no je bil “Häschen”, ker je bil AUT. Slišati bi morali najin pogovor o Živi vodi. Obvladam “nemangslotščino”, približno tako kot sotekač

Končam 1.42 netto, kar pomeni 4.50 na km in sem s časom zadovoljna, celo z uvrstitvijo v kategoriji (14 od 140)

No, itaq bom raje ostala pri gorskih tekih, čeprav je bil tale glede organizacije, trase, družbe, lokacije … fenomenalen …

Sploh pa še plavanje po maratonu. Odplavala sva čez jezero in nazaj in manjkalo je samo še kolo.

Ja, prav, ko bom velika, bom triatlonka … PS: Pri mojih skoraj 160 cm se ni bati, da bi bila kdaj velika :) :)

Pred približno pol leta sem se prijavila na Maraton miru. Z velikim pričakovanjem sem čakala na soboto, 17.5.2008, ko bom 42 km tekla k Mariji v Međugorje. Odhod avtobusa je bil zvečer pred D dnevom, in sicer smo se ob cca 19.30 z avtobusom podali na pot v Grude. Spala sem le slabe 3 ure (od 01 do 04 zjutraj), nato pa v Grudah vsa premražena pričakala deveto uro, ko je bil start. 42 km smo pretekli 4 tekači žive vode: Roman Kejžar, Tone Erjavec, Aleš in moja malenkost. Bilo je soparno, vroče, ni bilo sence, ves čas je bilo potrebno ritem teka sperminjati zaradi konfiguracije terena. Sicer pa je bilo vzdušje fenomenalno! Prvi 25 km sem tekla z Draganom in Perotom, oba iz Hrvaške. Tako zelo smo se “zaštekali”, da sta me celo malo počakala pri 15 km, da sem ju dohitela, saj nista imela ure, ki bi lahko sproti računala tempo na km. Imeli smo strašno “hud” tempo: 5.07 do 5.17 (potem je meni padel na 5:30), takrat sta me zapustila in me pričakala v cilju. Jaz pa sem srečala Nemca (zelo simpatičnega) in me je pri 37 km rešil hude žeje. S soprogo sta namreč bila zmenjena za “vodonošo” in ko mu je prinesla 2 steklenički, mi je eno odstopil, nato pa še 2 x dopolnil. HVALA!!!! Kljub temu, da sem tokrat imela še nekaj moči za zadnjih 5 km in bi lahko mogoče prišla pod 4 urami, sem se odločila, da bova v cilj pritekla skupaj.

PS: Zadnji km je bil pa neverjetno dolg

haha … še rezultatsko smo bili dobri

Roman Kejžar - 2. mesto, Tone Erjavec 8. mesto, moj skromen dosežek - 8.mesto, Aleš 51.
Še Samo in Jožef sta tekla na 15 km in bila odlična v svojih kategorijah, pa tudi v absolutni razvrstitvi!

Čestitke tudi organizatorjem za lepo in zelo bogato doživetje. Hvala za bogate nagrade!

Hvala p. Miranu za slikce, vse posnetke najdete v Galeriji na strani  http://www.zivavoda.org

SE VIDIMO DRUGO LETO!

še kratek filmček …