Ravnokar berem knjigo “Klic gora” od Tineta Miheliča. On pravi, da so gore čudovite in se je v njih zaljubil že kot otrok. Sedaj končno ve, zakaj so gore ženskega spola. Evo! Pa sem našla odgovor na moje vprašanje. Jaz seveda hodim v hribe. Zakaj? Ker sem v njih zaljubljena, saj so konec koncev moškega spola 
Mihelič pravi, da je to kot neke vrste odvisnost in če dalj časa abstiniraš, te tako močno žene, da komaj čakaš, da prideš nad 2.000. In jaz? Ja, se že malo ”tresem”. Abstinenca je zaradi “borda” že skoraj enomesečna in nič kaj lepo ne kaže na zjasnitve.
Stopiti nad gozdno mejo, pogledati v dolino in reči težavam “adijo” je nekaj, kar jaz naredim z največjim veseljem, pa naj bo še tako težko včasih najti čas, drugič voljo, tretjič pa … ja, spet voljo 
V glavnem, vrhunsko! Že ta beseda je super, ker ima besedo vrh
