Prvi obisk Srbije … Niš … mednarodna konferenca … predstavitve v cirilici … celo v ruščini … svašta 
Življenje se tam malo ustavi. No pretiravam … zelo se ustavi … 45 min zamude ob odprtju slavnostne akademije je le del našega stika s tamkajšnjo realnostjo. Predstavitev in vabila na večino dogodkov za tujce so bila napisana v srbščini in poleg tega še v cirilici. Tako sta Pippsa in Roope iz Finske, ki sta sedela poleg mene imela kar nekaj težav pri celotni zgodbi. Res pa je, da so na vsako našo prošnjo takoj odreagirali in bili do nas maksimalno prijazni. Izkušnja je bogata.
Po 8 urni vožnji z Niša, sem le to podaljšala še za slabi 2 uri in pristala v Vabrigi, kjer smo se z Jelko, Nino in neutrudno polmaratonko Špelo psihično pripravljali na Porečki polumaraton za žene. Naslednje jutro je šlo zares. Na 18.700 m razdaljo se nas je ob 11h podalo le 23 tekačic. Od teh kar 8 Slovenk. Tek se je pričel v centru Poreča in po razbeljenem asvaltu sem prvih 7-8 km tekla 4:20 na km, potem pa me “pobralo” in komaj sem čakala vodo, ki je kar ni in ni hotelo biti. Trasa je bila speljana tako, da smo 4x tekle isto dolžino med 7-12 km približno. Tam so se naredile večje razlike. Na zadnjem obratu so me narobe usmerili, pa sem morala še malo podaljšati tek. Redar je rekel, saj ni hudega, no … pa saj nemu res ni bilo nič hudega … mene pa je “stalo” nekaj živcev in spomin na konferenco in lanski maraton v Međugorje, kjer navijači ne navijajo “ajde, gremo, dajmo …”, pač pa “samo polako”.
Drugi del sem zastavila nekoliko bolj optimistično, pa me je kaj hitro v realnost vrnila “pustinja” in pomanjkanje vode, kaj šele rozin, čokolade … novo energijo sem dobila, ko sem videla pred seboj 9 tekmovalko, ki jo je spremljal tekač. Mislila sem, da bomo rekli par besed, potem pa je bil to pravi boj, kaj boj “mesarsko klanje” hehe … v katerem sem svoj krvavi davek črnega nohta spet kasirala jaz
Ob huronskem navijanju, žvižganju in ropotanju ragelj Nine in Jelke sem zbrala še zadnje atome moči in v svojem PB času pritekla skozi cilj.
Sledilo je navijanje za ostale, odličen sladoled in podelitev medalj. Špela je dobila še posebno priznanje za najmlajšo udeleženko! Bravo!
Grenak priokus nešportnega vedenja ene od tekmovalk mi je skoraj popolnoma izbrisala zmagovalka, ki je prišla iz Srbije in mi je ob stisku roke čestitala za uspeh in rekla, da izgledam, kot ne bi bilo za mano 19km.
