Skoraj cel teden sem se odločala ali naj grem ali ne. Glede na to, da ga organizira triatlonska zveza, sem pričakovala zelo hudo konkurenco. Skoraj nihče ne bo tekel slabše kot 4.30 na km povprečna hitrost na kolesu bo pa čez 30km.
V petek še vedno nisem bila prepričana. Skočila sem še na Nanos, in nato na trening v Kranj. Tam vseeno pustim kolo Matjažu, da mi ga pomerka čez noč - hvala Matjaž.
Ob 21h sem se dokončno odločila. Grem!
Štart so prestavili iz 10.30 na 10.15 ne da bi nas o tem prej obvestili in skoraj bi ga zamudila. Po lahkem ogrevanju in wc-ju se odpravim na štart. S študenti in Klemenom si izmenjamo nekaj opogumljajočih besed in že se začne. Z Majo tečeva prva 2 km skupaj. Čas kaže, da tečemo pod 4.15. Malo upočasnim, Maja ne. V menjalem prostoru vidim le svoje kolo. Čelado dajem na glavo že med vožnjo. Po 2 minutah ulovim nekaj kolesarjev, prepočasni so. Kolo mi gre dobro. Odahnem si. Mislila sem, da bo šlo počasneje. Števec kaže med 33 in 40 km/h na gorskem kolesu. Vseskozi si govorim “ne prehito”, še en krog bo. 20km hitro mine, na menjalem prostoru se polijem še z vodo in začnem teči še 2 krog. Noge ne ubogajo. Pojem en dextro bombonček - vode ni več. Presneto. Temperatura se dviga. Ura je že okoli poldneva. Tek je hvala Bogu v senci. Čas na km je še vedno soliden 4.30. Pritečem na hipodrom. Pred mano teče le en tekač. Neham ga loviti in upočasnim. Cilj. Spijem pol litra vode in že začnem razmišljati o triatlonu. Po razglasitvi absolutnih zmagovalcev, pa želja postane še toliko močnejša. 
” Kmalu potem zazvoni telefon in dogovor, da jutrišnji TS opraviva danes je padel v 3,7 sekunde. 
Odlično turo sva malo fotografirala in si jo v obliki videa lahko ogledate. Komentarji dobrodošli.
