JEŠPRK

Poletova tekaška ekipa se je poslovila (začeli smo po LJ maratonu):

a) EKIPA V LJUBLJANI (Na zgornjih slikah: pred maratonom in na enem od zadnjih treningov), potem pa smo se poslavljali:

1. v piceriji AZUR

2. v baru nad bazenom

3. v Sežani s tekom in nato v Osmico (Na sliki v najlepših “privat” SEKAM majicah. Sorči starči, mal me je zanesl!)

 4. danes na Vremščici … (ena opičja slikca moja malenkost se vidi le v domišljijskih nogah … na vrhu -tam rastejo pač banane

b) ekipa v KRANJU

Na slikci najzvestejši tekači “MIŠICE”. Posneli smo veliko fotografij, pa so se skurile skupaj z mojo matično ploščo

No zaključujemo tudi tam: 

1. pri Dežmanu na pici

2. v torek zaključimo še 1x …

…

c) Živa voda

No, z njimi se še nismo poslovili le elektronsko

Vsak začetek je težak, pravijo. Meni pa se zdi, da je konec še težji. In da konca ne bi bilo, smo … no igro začeli z nova

MALO ZA ŠALO, MALO ZA … KAPO

Ko smo bili majhni, smo rekli staršem, ko so hoteli, da gremo domov: “Pa glih začet smo se igrat!” No nekako tako se je zgodilo z nami “PA GLIH ZAČEL SMO TEČT!

Ko tek postane igra, ga ne smemo prekiniti!

Če se igra razvije, če igralci uživajo, če ima igra dobra pravila, ki vodijo v dober izid, če …, potem moramo pustiti igralce, da se jo igrajo. Največja motivacija za katero koli delo je ravno igra. In naš tek je postal igra, rekreacija nam postavlja pravila, igralci so tekači, vsak igralec ima svojo vlogo v igri.

PRAVILA IGRE - TEKA

Igra je namenjena vsem, od 1 leta starosti dalje. Število igralcev ni omejeno. Začetek igre določita jabolčni štrudl in vroča čokolada. Cilj igre sta dobra volja in zdravje, dosežena v gibanju. Igralec lahko v igri sodeluje le, če k skupini prispeva svojo prisotnost in dobro voljo. Če je igralec slabe volje, se to kaznuje z veliko mero endomorfina, ki se sprošča ob gibanju in ga osreči ter mu odpihne slabo voljo . 

KJE KUPITI TO IGRO in PO KAKŠNI CENI?

No, to je pa nagradno vprašanje … torej? ? ?

“Draga moja Grmada! Oprosti, ker ti pišem šele danes, saj sem šla včeraj na obisk k sv. Primožu in k Veliki planini. Oba sta dobro in te lepo pozdravljata. Ko sem jima hotela na kratko povedati o sobotnem teku na tvoj vrh, sta me takoj prekinila in želela, da jima povem vse podrobnosti. Z veseljem sem jima razlagala in s strmimi pobočji in z zravnanima vrhovoma sta pozorno poslušala o vseh prigodah. Na koncu sta mi zaupala, da sta tudi onadva že precej utrujena od vseh tekačav in pohodnikov, a vendar vesela, da imata čedalje več družbe in se ljudje pri njima dobro počutijo. Najbolj sta se zabavala, ko sem jima povedala štorijo o tem kako sva se z Janezom zgubila pri tebi in kako imaš ti urejene wc-je.

Želim ti vse dobro in kmalu te spet obiščem -tokrat čez Dvor - po tvoji najlepši poti!

 Vidmo!

Jera”

Sorči starči! Mal me je zanesl! Ampak, če je pa Grmada moja in tek na mojo Grmado mora biti v mojem koledarčku. Časovno se je pot nanjo že nagnila proti magični številki 30 in mogoče bom kdaj pokukala tudi pod njo, no … pa tudi če ne …

Dan se je začel s skurjeno matično ploščo mojega “noutbuka” in mrzličnim iskanjem računalničarja, ki bi rešil doktorat. Ob 11h sem v Utiku ugotovila, da bo čas za Grmado 1. 2. 3. tu, jaz pa nimam niti superg v avtu 12.25 sem vseeno prihitela v Polhov Gradec in uredila najnujnejša opravila (plačilo štartnine in wc) in še preden sem se ogrela, je bil čas za začetek… 2, 3 besede rečeva z Antonom in že so vsi tiho in grizejo. Prvi km se ogrevam, potem napadem Grmado oz. Grmada napade mene in vname se hud boj , kaj boj … jok in škripanje z zobmi … :) Po dobrih 30 minutah Grmada pade, potem pade še čaj in na koncu se skotalijo še jabolka.