JEŠPRK

No, pa je za nami ta velik tekaški praznik, na katerega sem pripravljala Poletovce in tekače Žive vode. Malo, predvsem pisihično, pa tudi sebe Vsi so/smo bili odlični! Jasno!

Kako pa je ta dan minil meni?

Brutalno! Itak! Vedno znova se odločim, da se mi za 21 km ne splača sploh obuvat superg, ko pa prvi krog mine, se pa jasno sprašujem, če za letos mogoče 21km ne bi bilo čisto dovolj

Dan se je začel zgodaj, saj smo bili zmenjeni za stojnico pri Živi vodi. Še pred tem je bilo kar nekaj fotografiranj (že ob 7.15 s Poletovci …). Potem se sledila skupniska ogrevanja (10 in 21)  in ob 10.00 ko je bil čas za štart sem bila že skoraj utrujena hihihi

Na start sva šla s Štefanom. Šla sem k balonu za 4:15. Ko pa sva se ustavila ob njem, se je začel pomikati nazaj in opazila sva, da je na drugi strani stal pa balon za 3:15. No, bom šla pa 3:15 …hahahaha

Kako je bilo?

Veličastno! Množica tekačev, pok pištole, rdeči baloni, črni Kenijci, bel Kejžar Hudo! To je treba doživeti. Res pa je, da je po štartu bilo kar zoprno: tek, hoja, stop, tek, hoja … a bo štartna črta? Ampak saj je steklo in stekla sem tudi jaz. Že takoj po 2 km sem ugotovila, da sem se premalo oblekla in po 42 km teka in še po 3 urah tople obleke sem imela roke mrzle in prste neokretne. Ampak saj je minilo

Začeli smo takole: Dule je stal na levi, Štefan na desni in ugotavljali smo, da je v taki gneči kar toplo, kljub mrazu. Takrat smo še malo razglabljali kako bomo tekli in mislila sem, da bom tekla … no v bistvu nisem nič več mislila. Enostavno sem šla

Letos sem imela res veliko znancev in prijateljev ob poti. Celo fotografov. In prvih 21 je šlo čisto solidno. Šparala sem moči in obračala na 1:50. No bom šla pa drugega na ful hahahaha …

Po 26 km sem zavila v dixija. Kaj no! Nehite se režat

Do Dušana sem rabila celo desetletje. A ni bil Podutik včasih bližje? Grem stavit kar čte, da je pri drugem krogu 21 razvlečena kot testo od štrudla. Ja, maraton je en sam štrudl. Lejte! Na raho testo postavijo tekače (jabolka), potem lahka jabolka (to so Kenijci) tečejo po njem, za njimi pa še vsa množica tekačev (jabolk) in pot se za vsakega naslednjega zdaljša in v drugem krogi se na robovih testo že trga in jabolka letijo ven in ko posije še sonce in se vse skupaj zapeče te polijejo še z margarino (oz. začneš tečt na maščobah) in ne se čuditi zakaj je maratonski štrudl tolk dobr in zakaj matematika tu v vseh pogledih odpove

Da opravičim svoj čas še v jabolčnem zavitku, oziroma, da vam vse skupaj serviram danes, ko se je že ohladilo in ga grejem v mikrovalovni. Jasno nekaj mora biti krivo za moj čas, ki milo rečeno ni bi bil čas pečenja štrudla in bi ga gospodinja morala vzeti ven vsaj kake 3 ure prej.

Takole je bilo: Treninge sem imela 5x z različnimi skupinami, tako sem pogosto tekla 3x na teden intervale in 2 krajša teka, za res dolge ni bilo časa, imela sem krvave žulje, mravlinčaste noge … pri 26 km sem zavila v dixija, pri 32 sem že skoraj … pri 37 me je … pri 41 sem … u glavnem pri 42 sem zaključila s časom 4 ure in 4 minute in se končno ustavila in Jasna je namesto štrudla prinesla čokoladno tortico ali biskvit, ki sem jo pojedla kot bi bil štrudl in sploh …

Čestitam maratoncem! Vsem! Na vsaki razdalji! Še posebej pa na ta dolgi trasi, saj vem, kaj se je letos meni odvijalo v glavi in s čim vse se boriš - verjemite - ne le s progo, čeprav mnogi tako mislijo

This entry was posted on Ponedeljek, Oktober 27th, 2008 at 9:44 dopoldne and is filed under Impresije. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.