JEŠPRK

Ravnokar sem prišla s 35km dolgega Slovenskega alpskega maratona.

No, priznam! To ni bilo ravnokar, saj sem do sedaj že 2 uri namakala in drgnila tekaške cunje in superge, pa sebe in sploh vse …

Nimam več pojma koliko je bilo vzponov in spustov. Pravijo, da takole:

 Cca 1800 in nekaj gor in 1400 ali kako že na dol …

No, vzponi so bili še kar stabilni, za spuste vam pa lahko povem le … “… blat, pazi, blat … paziiii … šit (tak dobeseden)”

Z Igorjem sva nekje po 25 km namesto pazi, rekla kar juhuhu in sploh sva bila vsakokrat nadvse naudušena, ko sva iz (do kolen ugreznjenega) blata potegnila supergo na nogi :)

Bilo je … ah, recimo temu: romantično, čudovito … ali z eno besedo, ki smo jo že dodobra spoznali - brutalno

Že v Tržiču je “scalo”, potem se je malo umirilo in na Kofce sem se “pošvercala” (beri: hranila moči :)). Tam sem pustila palice, nato pa ujela Toneta, Mirota in Igorja, ki so bili našpičeni za 4ko. Do Dolge njive smo obračali kilometre kot seno pred nevihto Potem smo pa … no, seno spravili pod streho, ali pa začeli koledar obračati namesto sena:)

Zadnjih 10 km je bilo spet letečih. Prehitevali smo drug drugega in tekmovali kdo se bo večkrat našprical proti krčem

Zadrega:

Od Dolge njive naprej (dež je zopet malo pritisnil) sem imela hlače že čisto napojene z vodo in blatom. Ker so nekoliko večje izvedbe (moške S), sem potožila sotekaču, da se bojim, da mi ne bodo padle dol in si jih zato na vsake 5 min vlečem do podpazduhe Pa me potolaži: “Saj ti jih bom jaz pobral, če ti bodo dol padle:)”, no sem jih “kuj” še 1x gor povlekla

V cilju je bilo fenomenalno dobro. Popravek: V cilju so bile fenomenalno dobre JANEZOVE palačinke s čokolado in lešniki in sploh je Janez največji car in mi je dal kar 3 in sploh ne vem kako naj se mu zahvalim in sploh … :) Bon za hrano je verjetno odtehtal le 1 palačinko . Janez, ti si zakon!:)

Ko bom velika, bom pekla pol tolk dobre palačinke, pa bom imela vedno dovolj odjemalcev :)

“Blo bo BRUTALNO!” je rekel Cody … in res je bilo.

PS: Tokrat malo več INTERNIH for! Vi se kar smejte, saj ni važno, če razumete saj veste, smeh je pol zdravja, druga polovica je … Triglav!

Z vsako skupino, ki jo peljem v hribe, je lepo.  Tudi tokrat je bilo tako

In kako to, da smo spet tekli na našega očaka? Bratrancu Mateju smo želeli še zadnjič “zagabiti” hribe, preden gre v Ameriko, da jih ne bo preveč pogrešal UBOŠČEK

Jah, kaj naj rečem. Bilo je … brutalno!

 (Matej med “buckami in cvirnom”. 11. septembra odhaja v: “kentaki fraj čikn” oz “micuri”)

PRIGODE NA TOKRATNI TURI! 

1. Naučili smo se novih besed:

 a) BRUTALNO

- beseda izhaja iz obširnega besednjaka glavnega junaka odlične celovečerne sinhronizirane risanke Divji valovi, Codyja Mavericka. Uvrstila se je na odlično tretje mesto.

b) BUCKA = drugo ime za KLIN (izpeljanke: 1. jeklenica, ki je napeta skozi kline = cvirn, napeljen skozi šivankino uho, 2. spomenik (vponka na klinu = knofla na šivanki) by Meta

c) ŠKRAPLJE in ŽLEBIČI so ŠKRGE po “ta novem”… by Špela. PRESS: Zaradi njihove zanimivosti si jih je po poti navzdol ogledala od zelo blizu. Po neuradnih podatkih celo nekoliko preblizu (ali vsaj prehitro od “pre”blizu )

SICER PA je bilo takole:

  (METIN izrabljen stavek: JAZ ne grem NIKOLI VEČ na TRIGLAV! (opomba: To ponavlja že 4. leta in vsako leto gre znova, press )

 (Rok se je izkazal kot odličen hribolazec.)

 (Na poti navzdol smo skupaj šteli bucke in odštevali metre, ko bomo lahko gojzarje dali dol … )

 (Hej, Matjaž! NE še:) PS: Zaradi brutalnega vetra smo morali ves čas “spreminjati” vrstni red v skupini :)  NEOPREN PRESS

 PRISTOPNIKI

Razmere so bile (ja, no … kako že … a ja …) brutalne. Zaradi močnega vzgonskega vetra sploh nismo hodili, ampak samo premikali noge in kar poleteli na Kredarico. V koči smo se pogreli. Nato pa smo Rok, Matjaž in moja malenkost, ki si je v tem trenutku vseeno želela obdržati kak kg (IZJEMOMA. Vzrok: VETER :) … PRESS) odpravili na vrh. Upanje, da bomo v koči počakali do jutra, se je razblinilo takoj, ko smo ugotovili, da so wcji že zasedeni in je edino pod tretjo klopjo v kapelici še eno prosto mesto. Odprava se je razdelila na Gorince in Dolince. Dolinci so čuvali mizo kot naš pes Bukso (ja, ja zaspali so ), Gorinci pa smo skočili na vrh.

 (Matjaž se v teh trenutnih brutalnih razmerah obrača na Malem Triglavu in nama zaželi srečno pot.)

 (Z Rokom pa čez 15 minut pozirava pred stolpom in čakava, da “novopečeni” fotograf najde pušbatn).

Kot je iz zadnje slike razvidno, sva imela z Rokom odličen razgled in toplo vreme, zato sva se za 2 uri usedla na vrh in občudovala prečudovito Slovenijo, medtem, ko so ostali v sibirskih oz. brutalno sibirskih razmerah iskali zatočišče

No, prav … takoj sva se pobrala v dolino in kot gamsa iskala luknje v kolonah …

Ostale podrobnosti pričakujem v komentarjih

ČESTITKE VSEM ZA SREČNO VRNITEV in POGUMNO PRI JUTRIŠNJI BORBI Z MUSKLFIBROM :)!

Zaradi boljše podpore bloga objavljam tekaški dnevnik, namenjen tekačem Žive vode kar na mojem blogu.

Več o treningih pa objavljam na blogu Žive vode.

S treningi smo pričeli 21.8.2008 in jih imamo vsak četrtek ob 18.00.