Ok, priznam, danes sem hotela potegniti jutranje spanje, pa je Blaž ob 6.45 naznanil jutro 
Splošna utrujenost me je spomnila na čudovit dogodek, ki se je včeraj zgodil le 30 km čez mejo ob Vrbskem jezeru pri Celovcu.
Včerajšnji dan se je začel ob 4.00. Pojedla sem čokopopse z jogurtom in pripravila superge za polovičko (21km) - mizuno wave rider 11. Zmagovita kombinacija 
zame Zunaj je grmelo in lilo kot iz škafa. Če bi … potem bi … pa nisem … ne bom … enostavno je najbolje, da … in sem … ja, kar šla
Ob 5.00 smo bili zmenjeni v LJ, da se lahko “šlepam” do parkirnega prostora. Sem zelo hvaležna MatjažuV (oz. voziku - ime žal pozabila), da sem lahko mirno vozila za peugeotom 307 (?? 
??) in po uri in pol parkirala pred Minimundusom, kjer je dež še vedno neusmiljeno pral.
Tadeja sem skoraj stresla iz “šotora”. V upanju, da bova ujela zadnji bus sem stopila na travo in od vrha zajela dovolj vode za prvo četrtino maratona 
Do štarta sva se peljala z busom, nato z vlakom. Zaspanost me je minevala, začelo me je zebsti. Komaj sem čakala, da se začnem ogrevati in se malo odmaknem od predštartne treme nekaterih tekovalcev.
Med ogrevanjem še srečam Tadeja in mu zaželim vse dobro med tekmo. Naredim še nekaj razteznih vaj in se začnem drenjati proti startu. 50 m pred ciljnim časom 2.00 se ustavim. No, a bom šla tako turistično 
:?:
Še vedno se nisem odločila. Mogoče pa srečam kakšnega znanca in bova tekla skupaj … mogoče pa … ah, kaj … bom videla. Grem uživat!
Pričelo je lepo sijati sonce, meglic nad vodo ni bilo. Strel naznani štart (ali pa so vrgli bombo :)). Počilo je močno in čez 3 minute smo se začeli premikati po koridorju. Prve kilometre sem videla, da mi gre . Čas 4:45 na km se mi je zdel super. Nihala sem med tem časom in 4:55. Do 10 km se mi je vse lepo poklapalo. Malo sem klepetala s sotekmovalci, malo pa skušala ujeti svoj ritem …
Pri 16 km sem videla, da mi lahko uspe pod 1.45. “Nalepila” sem se 3 AUT (2 moška in 1 ženska) in jim sledila. Vsak je malo skušal potegniti, pa potem malo zaostal. Pri predzadnjem km sem mislila, da imam krizo, pa je v resnici po času sploh ni bilo, vseeno pa so mi pobegnili in poiskala sem novega “zajčka”, no je bil “Häschen”, ker je bil AUT. Slišati bi morali najin pogovor o Živi vodi. Obvladam “nemangslotščino”, približno tako kot sotekač
Končam 1.42 netto, kar pomeni 4.50 na km in sem s časom zadovoljna, celo z uvrstitvijo v kategoriji (14 od 140)
No, itaq bom raje ostala pri gorskih tekih, čeprav je bil tale glede organizacije, trase, družbe, lokacije … fenomenalen …
Sploh pa še plavanje po maratonu. Odplavala sva čez jezero in nazaj in manjkalo je samo še kolo.
Ja, prav, ko bom velika, bom triatlonka … PS: Pri mojih skoraj 160 cm se ni bati, da bi bila kdaj velika :) :)
