Gorski maraton štirih občin je prireditev spoštljivega “imena”. Preko 250 tekmovalcev na štartu. Nekaj več kot 50 odstopov na progi. Dobrih 5.000 višinskih metrov in nekaj več kot 35 km nas je na štartu čakalo in bilo v cilju za nami. Štart je bil ob 8.00. Vreme kičasto lepo in temperatura do 10.00 odlična. Zeblo me ni … do sredine poti na Porezen, potem pa … Tekma je bila čudovita. Na Črno prst je šlo zelo lahkotno. V pogovoru in brez napora … Spust v Hudo Južino je bil čudovit, hiter in “dokaj” neboleč. Časovno je izgledalo, da bom “najkasneje” v dobrih 5 urah lahko zaključila s progo. Potem pa sem se spoprijela s “pravo pravcato” dehidracijo. (Mogoče tudi s hipoglikemijo?) Vrtoglavica, meglednje, omotičnost, slabost … Pot je postajal mrzel, začelo me je zebsti (pri 30 in več stopinjah celzija). Noge me niso ubogale in s težavo sem se privlekla do lovcev, ki so mi takoj prinesli vodo in sem se tam utaborila za ?? časa. Počasi sem se nato odvlekla do Porezna in nato do cilja. Te stvari pišem zato, da bo kdo med vami lahko preprečil takšno stanje. Še enkrat si lahko preberete moj post, ki sem ga napisala cca 1 mesec nazaj o žeji in pravočasnem pitju. Ne glede na to, da me je ta “šok” stal dobrih 60 min, je bila to čudovita izkušnja, ki je sicer nikomur ne privoščim. Se pa človek takrat vpraša marsikaj:) in se odloči, da je zaključil z gorkimi 
:) Sotekači so mi pomagali. Hvala vsem sotrpinom za vse nasvete in vso moralno pomoč. Težko je bilo tudi v glavi … npr. izpustiti dober čas - joj, koliko pretiravam, saj niti ne bi bil to nek vrhunski čas, itaq … ampak meni se je takrat to zdelo :) . Je pa prav in dobro, da se tudi takšne izkušnje doživi.
Je bilo pa v nedeljo vse skupaj še lepše zaključeno z gorskim tekom na Kurešček. Z Matejem sva se malo pred 8.00 zjutraj podala na tek iz Ljubljane do Kureščka. (Hvala Bogu za Petrol na Igu ). Moje noge so bile od sobotne tekme sicer malo trde, ampak … stekla sva do vrha in počutje je bilo prav odlično. Naredila sva cca 600 višinskih metrov (?) v cca 15 km (?). Lovila sva kolesarčka in … ga ujela Še enkrat pa poudarjam, da ne smemo podcenjevati vročine, ki je te dni resnično pritisnila.
Še za bordat ne 
