JEŠPRK

Pred približno pol leta sem se prijavila na Maraton miru. Z velikim pričakovanjem sem čakala na soboto, 17.5.2008, ko bom 42 km tekla k Mariji v Međugorje. Odhod avtobusa je bil zvečer pred D dnevom, in sicer smo se ob cca 19.30 z avtobusom podali na pot v Grude. Spala sem le slabe 3 ure (od 01 do 04 zjutraj), nato pa v Grudah vsa premražena pričakala deveto uro, ko je bil start. 42 km smo pretekli 4 tekači žive vode: Roman Kejžar, Tone Erjavec, Aleš in moja malenkost. Bilo je soparno, vroče, ni bilo sence, ves čas je bilo potrebno ritem teka sperminjati zaradi konfiguracije terena. Sicer pa je bilo vzdušje fenomenalno! Prvi 25 km sem tekla z Draganom in Perotom, oba iz Hrvaške. Tako zelo smo se “zaštekali”, da sta me celo malo počakala pri 15 km, da sem ju dohitela, saj nista imela ure, ki bi lahko sproti računala tempo na km. Imeli smo strašno “hud” tempo: 5.07 do 5.17 (potem je meni padel na 5:30), takrat sta me zapustila in me pričakala v cilju. Jaz pa sem srečala Nemca (zelo simpatičnega) in me je pri 37 km rešil hude žeje. S soprogo sta namreč bila zmenjena za “vodonošo” in ko mu je prinesla 2 steklenički, mi je eno odstopil, nato pa še 2 x dopolnil. HVALA!!!! Kljub temu, da sem tokrat imela še nekaj moči za zadnjih 5 km in bi lahko mogoče prišla pod 4 urami, sem se odločila, da bova v cilj pritekla skupaj.

PS: Zadnji km je bil pa neverjetno dolg

haha … še rezultatsko smo bili dobri

Roman Kejžar - 2. mesto, Tone Erjavec 8. mesto, moj skromen dosežek - 8.mesto, Aleš 51.
Še Samo in Jožef sta tekla na 15 km in bila odlična v svojih kategorijah, pa tudi v absolutni razvrstitvi!

Čestitke tudi organizatorjem za lepo in zelo bogato doživetje. Hvala za bogate nagrade!

Hvala p. Miranu za slikce, vse posnetke najdete v Galeriji na strani  http://www.zivavoda.org

SE VIDIMO DRUGO LETO!

še kratek filmček …

V soboto se je končno zgodil dolgo pričakovani Tek trojk. Letos v nekoliko drugačni zasedbi kot lani … Gre za 12 ali 28 km preizkušnjo teka, vzdržljivosti, vztrajnosti, predvsem pa potrpežljivosti, vzpodbujanja, smeha …

Naša trojka se je prvič spoznala pol ure pred štartom in se skupaj ogrela. Nato smo ob 9.00 kar štartali in začeli manjšati razdaljo do 28 km oddaljenega cilja …

Bilo je prijetno. Jasno, na trenutke malo vroče, malo strmo … vsekakor pa polno doživetij, novih in starih obrazov … Ker čas ni bil naš “gospodar”,  se s tem nismo veliko ukvarjali.  Solidno smo zaključili tek in prihranili energijo za današnji podvig na Mojstrovko - po dveh različnih grapah JUPI

Z Matejem sva bila najprej zmenjena ob 5.00. Žal pa so imeli “lastniki cepinov” manjše, beri: urgentne težave, zvečer, sva štart prestavila na 6.00. To se je izkazalo za dobro, saj se sneg v tej uri ni dosti spremenil, midva pa sva lahko vsaj malo dlje spala. S hojo sva začela malo pred 8.00 in do stene sva se kar hitro dvignila. Z dobrimi nasveti Ane in Boštjana (hvala obema) sva brez težav falila Butinarjevo (ima dva skoka) in vstopila v zalito Pripravniško (še nima skokov), le na enem delu je bila nekoliko pomrznjena. Do tu na dereze še pomislila nisva … Ko sva splezala iz “jaška”, so naju TS takoj proglasili za “Komunalno podjetje d.o.o.”

Imela sva srečo, verjetno so ga ravno včeraj spraznili, saj je bilo v njem čisto prijetno ;)

Drugo grapo sva poiskala pod Veliko Mojstrovko. Imela je 2 skoka. Prvi meni še niti ni bil problematičen. Drugega pa sva si otežila sama Zato sva malo poplezala in si nad njim vseeno obula dereze. Do vrha je bilo le še nekaj globokih ugrezanj, sicer pa nič več težav.

Da ne bi končala na Jalovcu sva se iz vrha spustila v slogu “RITNEGA TOBOGANINGA”, za katerega je Matej še vedno Bogu hvaležen, da sem ga na Grintavcu odkrila po “nesreči”. Tako sva bila v slabih 3 minutah pod vratci. Sledilo je nekaj italjanščine, nato pa 10 min do vratc in od tam še dobri 2 minuti “tobogana” do avta.

Še kratka prigodica:

Med toboganingom sem srečala profesorja s Fš-ja. Rekel je le: “O, kolegica!” “O, dan!” sem zavpila 30 m nižje.  Ne vem, če je rekel še kaj, ker sem bila v naslednjih 10 s že 50 m nižje Ta vrsta sestopa je res odkritje “pomladanskega gnilca”

Pa srečno!

OPOZORILO!

Začelo se je obdobje toplejšega letnega časa, ko temperature zunaj presegajo 25˙C v senci. Na soncu pa lahko temu prištejemo od 7 do 10 ˙C in še več. Če se gibljemo po razbeljenem asfaltu, pa le-ta še dodatno segreva ozračje. S tekom/gibanjem se naše telo dodatno segreva. Najprimernejša delavna temperatura telesa v mišicah je, po nedavnih raziskavah,  39 ˙C. Kar pomislite, kako hitro lahko to dosežemo že pri 15 ˙C, kaj šele ob vročem snončnem vremenu, pa še vlažnem ozračju povrhu

Občutek žeje se sproži v človeku takrat, ko se zmanjša volumen krvi oziroma ob povečani koncentraciji Na+ v krvi. Glede na to, da vodo in Na+ izgubljamo najbolj s potenjem, pa tudi z izločanjem urina, blata, z dihanjem, pa tudi z izločanjem skozi kožo, se moramo zavedati dejsta, da je poleti hidracija izredno pomembna sestavina treninga. Kot zanimivost naj povem, da je 50 - 60% vode v našem telesu v pusti masi, torej v mišicah in organih. Če izgubim le 2,5 %, se bo moja zmogljivost zmanjšala za 30 -40 %.

Se trenirani in netrenirani enako hidrirajo?

Pot se med nami razlikuje. Tisti, ki ste bolje trenirani, izgublajte ob enakem naporu manj elektrolitov kot manj trenirani. Ne glede na to se kri zgosti in oboje povzroča občutek žeje. 

Prevelika telesna temparatura se torej uravnava skozi dihanje in skozi kožo - s potenjem.  Zato je v tem toplem času zelo pomembno pitje dovolj in primerne tekočine. Dolgo je veljalo, da je voda najbolša rehidracijska tekočina. Sedaj pa že nekaj časa strokovnjaki ugotavljajo in svetujejo pitje izotoničnih napitkov, ki vodo, zaužito v tej obliki,  “vežejo” in s tem zadržujejo v telesu. Če namreč v stanju velike osmolarnosti (gosta kri - povečan srčni utrip, žeja), pijemo vodo, se bo koncentracija Na+ v krvi zmanjšala. To se bo lahko zgodilo celo prej, preden bo dosežen začetni volumen krvi. S tem bomo občutek žeje zadostili, vendar ne bomo napolnili zaloge vode v telesu. Druga pomembna stvar je, da nas bo “prijelo na malo potrebo”, saj bo majhna količina Na+ pospešila izločanje vode z urinom, z “željo” da bi vzpostavila zopet primerno elektrolitsko ravnotežje v krvi.  

Kako pripraviti pravilni napitek?

Količine in sestave zaužite izotonične raztopine se precej razlikujejo od strokovnjaka do strokovnjaka. Splošno pa velja, da je potrebno vsaj 20 - 15 min pred aktivnostjo popiti od 2 - 2,5 dcl napitka, vsakih 20 min narediti kak požirek in 10 - 15 min po aktivnosti nadomestiti izgubljeno tekočino. (traja lahko od 4 do 24 ur po vadbi)

Telo med naporom porablja:

- OH

- ELEKTROLITE

- VODO

To mu moramo vrniti Oblika vračanja je odvisna od našega želodca. Najlažje v obliki tekočine. Napitki naj bodo narejeni tako, da se v želodcu zadržujejo čim manj časa, torej naj ne bodo presladki. Ti namreč predolgo ostanejo v želodcu.

Vrste izotoničnih napitkov se med ponudniki nekoliko razlikujejo v sestavi, predvsem pa v ceni. Kaj boste izbrali je vaša odločitev. Zavedajte pa se, da je absorbcija vode hitrejša, če je tekočina hladna in sta prisotna Na+ in glukoza. 

ZVAREK :oops: 

 V 0,50 l hladne tekočine dodamo 0,5 čajne žličke soli in 2 čajni žlički sladkorja - OH (30 do 40g/liter)  ter sok sveže limone. 

S tem zvarkom že lahko relativno hitro, poceni in dobro nadomestimo kupljene izdelke. Če pa dodamo še Mg+ tabletko, je napitek … odličen

Po spiti tekočini, je dobro pojesti oz popiti vsaj 0,5 l sadnega jogurta z manj maščobami. Sevda je to tudi odvisno od tega, kako intenzivna je bila vaša aktivnost.

Pa dober tek v klanec ali po … ja, ja … ravnini

Tek postaja vedno bolj popularen. Gorski še niti ne toliko, kot ravno ravninski. Mogoče prav zato te dni prejemam veliko vprašanj o tem, kakšne superge kupiti, ali je vseeno če so za supinatorje ali za pronatorje … Kako vedeti ali sem pronator ali supinator? Ali je za gorske takače to enako pomembno kot za ravninske? 

Z video analizo tehnike teka se da ugotoviti kako pravzaprav postavljate stopala na podlago. Mnogo trgovin že omogoča video analizo teka, pa tudi skeniranje stopala. Nekatere za to zaračunajo, drugi so brezplačni …

Predlagam, da si pogledate spodnji prispevek …

Počasni posnetek in pravilna postavitev kamere sta pomembna dejavnika pri video analizi teka.

Več.

Ste že pomislili kako se znebiti celulita ?

Razmere na Grintovcu so še zelo solidne. Sploh ob jutranjih urah. Severna stran ima še vedno zelo dober sneg, južna pa bolj “gnilega”, pa toliko boljšega za “RITNI TOBOGANING”, ki je bil odkrit potem, ko mi je spodrsnilo in smo 500m višine naredlil v slabih 5 minutah

Kratek prispevek najde spodaj. Smučati se da do konca melišča pod Cojzovo. Torej je še vedno zanimivo za TB in TS - POGUMNO. V gorah še ni poletje

Pa še nostalgija na letošnjo bogato zimo na RAKITNI - OPOZORILO: Vklopite zvočnike in se malo nasmejte

Tokrat se nismo zmenili zelo zgodaj, vendar nam je vseeno (sicer pa v drugem poskusu :)(bencin ) uspelo priti do parkirišča (cca 600 - 700 m pod Klagenfurter Hute), od koder smo morali do snežišča še slabih 300 višinskih metrov nesti smuči. Po 1 uri hoje je postal sneg trd in na mestih leden, skorja se ni več predirala. S srenači je šlo kar lepo. Proti vrhu skrajno leve grape sem tudi jaz dala smuči na nahrbtnik in sledila Ani in Stašu. Grapo smo ta dan prvi zlezli, nekaj novega snega je bilo in Staš je lepo naredil stopničke do vrha :sooch: Hvala!

Malo lepote sem ujela v telefon in je sedaj tukaj, pa si jo oglejte. Jutri grem pa na Grintavec - moj najljubši hribček - takoj za Grmado, se razume