“Ne vem, v bistvu se mi ne ljubi. Ravnokar sem prišla iz službe.” Potem pa malo premislim … no, prav … in ob 20.17 že stojim pred, zdaj tudi že vam, znano Begunjščico. Ob polni luni je hoja res krasna. Kot pod reflektorjem. Do vrha in nazaj nisem niti pomislila na lučko, čeprav je bilo v Šentanskem plazu vseeno nekaj časa kar senčno. Razmere so bile odlične. 5 pogumnih se nas je podalo na pot. Po pol ure smo že srečali 5 ljudi. Vsega skupaj pa 20, od tega 5 TS in 2 TB, če se ne motim.
Slikce niso uspele 
, ker je foto zatajil, zato vam bom malo opisala 
Do Šentanskega plazu smo hodili po smučišču, ki je malo potreseno s kamenčki Sneg izven smučišča je bil pomrznjen, stopinje so bile narejene, sicer pa je bilo kar nekaj težav z iskanjem prave “špure”. Na vrhu smo srečali 3 gornike iz AO Kranj. Dva sta se nam pridružila pri sestopu.
Sicer pa je hoja ob polni luni čarobna. Gore se zdijo še lepše. Optično se razdalje zdijo krajše. Najlepše pa je, da ni pretirane gneče … da ne? haha
Na Šmarni gori ob 21.00 srečaš ne glede na polno luno vsaj 15 pohodnikov, če se na njej mudiš kakšno uro. Zgleda pa, da ob polni luni ob 24.00 na Begunjščici ni nič bolje Razlika pa je v tem, da sem bila teh ljudi prav vesela
Jutri pa z Mtjažem na njegov prvi TS. Jaz bom itaq TB
