JEŠPRK

Ja, takole se bliža pomlad in sneg žal kopni …

Slabost in ostale težave po pretresu, so mi žal preprečile zimski pristop na Triglav. Viševnika pa seveda ne :)

Ps: Četudi po vseh štirih: “Grmade, Viševnika in Begunjščice ne dam!” Velja za vedno!

  (No, v tem primeru, bi moje stopinje izgledale nekoliko drugačne … )

“Ulyse” mi je dovolil, da “uleže” pridem na Pokljuko.  Tam pa je bil ravno Eurosank in še nikoli nisem videla toliko ljudi na Pokljuki. Od Šport hotela do vojašnice so bili parkirani avtomobili. Zanimivo - ob 14.oo pa na poti na Viševnik in iz njega vsega skupaj le 6 ljudi. Super, izgleda, da ni več interesa …

Severna stran je kar lepo zalita in tam bi bilo (malo bolj adrenalinsko) lahko udobno peljati. Jaz sem izbrala nekoliko bolj Z pot, proti grapi, nato pa do Plesiša. Od tam je bilo dovolj snega do avta. 

Bord pa imam sedaj že skoraj narezan v trske in kurjava za drugo leto bo

Malo slikic najdete tukaj …

Takole - Matjaž je doživel svoj prvi TS. Njegove vtise bomo “verjetno” brali na www.hupsic.wordpress.com 

Sicer pa se je najina odprava začela ob 7.15, ko sva se odpeljala iz Lj na Ljubelj. Vreme ni bilo toliko kičasto, kot zadnje dni. Ker pa ni bilo mraza, je pobralo precej snega na spodnji progi Zelenice. Sicer pa …

… sva komaj pobegnila pred mnogimi pohodniki, ki so se “trumoma” zgrinjali na okoliške hribe. Na Begunjščico ni bilo takega navala, še sreča . Prilezli so iz centralne: Štajerci in Avstrijci, ki so se tudi odsmučali tam. Midva sva šla po Šentanskem plazu, kjer je pred nama hodil nekdo, ki je naredil zelo lepe stopničke čisto do vrha - hvala Ob spustu pa sva že srečala cca 10 TS in pohodnikov.

Sneg je bil zelo zbit in na nekaterih mestih precej leden. Jaz sem seveda bordala :oops: Pa saj mi je Ana potem posodila trenirko Hvala

Moje ugotovitve: “Za prvi TS kar solidno. Mogoče pa bi bilo bolje izbrati nekoliko položnejši teren in malo boljše snežne razmere. ”

“Ne vem, v bistvu se mi ne ljubi. Ravnokar sem prišla iz službe.” Potem pa malo premislim … no, prav … in ob 20.17 že stojim pred, zdaj tudi že vam, znano Begunjščico. Ob polni luni je hoja res krasna. Kot pod reflektorjem. Do vrha in nazaj nisem niti pomislila na lučko, čeprav je bilo v Šentanskem plazu vseeno nekaj časa kar senčno. Razmere so bile odlične. 5 pogumnih se nas je podalo na pot. Po pol ure smo že srečali 5 ljudi. Vsega skupaj pa 20, od tega 5 TS in 2 TB, če se ne motim.

Slikce niso uspele , ker je foto zatajil, zato vam bom malo opisala

Do Šentanskega plazu smo hodili po smučišču, ki je malo potreseno s kamenčki Sneg izven smučišča je bil pomrznjen, stopinje so bile narejene, sicer pa je bilo kar nekaj težav z iskanjem prave “špure”. Na vrhu smo srečali 3 gornike iz AO Kranj. Dva sta se nam pridružila pri sestopu.

Sicer pa je hoja ob polni luni čarobna. Gore se zdijo še lepše. Optično se razdalje zdijo krajše. Najlepše pa je, da ni pretirane gneče … da ne? haha

Na Šmarni gori ob 21.00 srečaš ne glede na polno luno vsaj 15 pohodnikov, če se na njej mudiš kakšno uro. Zgleda pa, da ob polni luni ob 24.00 na Begunjščici ni nič bolje Razlika pa je v tem, da sem bila teh ljudi prav vesela

Jutri pa z Mtjažem na njegov prvi TS. Jaz bom itaq TB

… pristop na Begunjščico je trajal kar dva dni. Bazni tabor je bil postavljen v Notranjih Goricah. Članici odprave sva bili z Meto. Ker so bile prvi dan  vremenske razmere zelo “sibirske”, sem pristop sama ponovila še v nedeljo. Tokrat je bilo uspešno. 

POROČILO 

V soboto sva z Meto pri -3°C in še občutno hladnejših razmerah, saj je veter pihal v sunkih in s seboj prinašal pršič, skušali osvojiti Begunjščico. Do grape sva bili že popolno premraženi. Vseeno sva začeli z vzponom po grapi. Stopinje so bile zalite s pršičem tako močno, da nisva našli poti, ugrezalo se je do pod kolen in ves čas je veter bril v lica. Po pol urnem gaženju sva, kljub močni želji, morali obrniti. Meta je skušala TB in ji je nekaj časa šlo po nogah, kasneje je bord uporabila za sanke Vse čestitke za njen prvi zimski pristop.

Naslednji dan sem ponovila pristop. Razmere so bile veliko boljše. Vetra skoraj ni bilo. Do tretjine grape so bile tudi odlične stopinje, potem pa se je začelo malo težav. Gorniki, ki so sestopali, so mi pošiljali večje kose snega in ledu (GRRR), spuščali so se po isti poti, kot so se vzpenjali in so s tem popolnoma “pokvarili” stopinje. Postale so velike stopnice, ki so se podirale in udiralo se je do “riti”. Vseeno nisem obupala ;), čeprav …

Na vrhu sta bila še dva gornika in spregovorili smo nekaj besed, se malo posončili in sledil je … ja, jupi … upala sem si!

Bord je zdrsnil po zaliti grapi zelo mehko. Prvih 50 m sem bočno drsela in adrenalina je bilo že skoraj dovolj. Kmalu sem videla, da ne bo “hudega” in prvi zavoji so bili uspešni. Po cca 100 m sem že suvereno in pogumno iskala nov, še ne “zvožen” del pobočja.

Oglejte si kratek filmček in komaj čakam na vaše komentarje ;)  

Ste ga že čakali? No, prav … tu je … Od kod je posneta ta fotografija?

Vse, ki boste sodelovali na natečaju, čaka presenečenje. Srečnega izžrebanca pa čaka nagrada v obliki bona z izbiro ene od treh možnih bogatih nagrad. Veselim se vaših odgovorov, ki jih pošljite kar v obliki komentarja pod prispevek. Natečaj se zaključi v ponedeljek po počitnicah ;) 

Zdajle odhajam na TB turo. Kam? Kje je varno? Kako se pripraviti? Kaj vzeti s seboj? Kdaj iti?

In moje večno vprašanje - Kje še ni vse zvoženo???

1. Teren naj bo ves čas “dovolj” nagnjen, da ne bo potrebno ves čas sezuvati in obuvati borda.

2. Najprej pogledam ARSO. Potem obiščem še TS in TB priljubljene e-strani, opise trenutnih razmer. Pri čemer upoštevam še tole:

“Za ugotavljanje nevarnosti snežnih plazov ni potrebno poznati le višine snežne odeje, pač pa tudi njeno notranjo zgradbo. Zato je potrebno spremljati padavine dlje časa, opazovati sesedanje … Predvsem pa ni merilo “varne” snežne odeje dejstvo, da je pred vami ta dan šlo že 100 turnih bordarjev na ta hrib.”

 ;)

3. Na TB se seveda pripravljamo dlje časa. TB je nekoliko zahtevnejše od običajnega zimskega pohoda v gore, saj imamo na in v nahrbtiku vsaj 5 - 8 kg več.

4. Ob pripravi nahrbtnika ne pozabimo na vso opremo, ki jo vzamemo na zimsko turo. Poskrbimo za dovolj tople obleke (rokavice so obvezne za spust), dovolj tekočine, za brezhibno bordarsko opremo … Če vzamemo palice, naj bodo le te zložljive, da jih bomo lahko na vrhu pospravili v nahrbtnik.

5. Na turo se običajno odpravimo zgodaj zjutraj. (Sneg se zjutraj ne predira, zato je vzpon običajno lažji. Ko pridemo na vrh, snežna odeja “popusti” in je primerna za spust.) Seveda pa je odvisno tudi od trenutnih razmer, dolžine ture - (… če gremo recimo na Viševnik, Ratitovec, Dovško Babo, Begunjščico …)  - zanje običajno ni potrebno rezervirati celega dne, lege (prisojne/osojne) strani.

Zdaj pa je potrebno počasi na pot … o razmerah vam sporočim ob prihodu.

Srečno!

… Te dni se je nevarnost snežnih plazov znižala na 3 stopnjo. Nevarnost je tako le še “znatna”. Snega je nad 1400 m dovolj za zelo ugodno turno smuko.

Petek, sobota in nedelja so bili na Pokljuki zelo živahni . Snežne razmere so odlične in narava je “pravljična”.

Petek: Do Blejske koče vodita dve gazi vzporedno - TS in pohodniška. Do Lipance in na Mrežce gre nekoliko manj ljudi, pa vendar sta obe poti shojeni. Bordarji in smučarji so snežno odejo že močno zvozili. Še vedno se da smučati z vrha.

Sobota: V popoldansekem času se skorja še bolj strdi in je spust z Mrežic kar zahteven. Kupi razritega in pomrznjenega snega so predvsem od Blejske koče navzdol. Nad kočo so razmere precej boljše. Iz Mrežic se je danes še našlo kakšno nerazrito “flanko” med drevesi V petek pa je Matjaž poročal, da je bil TS odličen. Spustil se je po eni od zahtevnejših grap Mrežic, ki je, od kar je padlo toliko snega pa do včeraj, še nihče pred njim ni presmučal.

Nedelja: Viševnik - razmere so že precej spomladanske. Do Zlatih vod je veliko sneg, je pomrznjen in večino časa v senčni legi. Do Plesišča je snega še vedno veliko (od 40 - 70 cm). Gaz je široka. Na vrhu je dopoldan pihalo tako močno, da je enemu TS odneslo nahrbtnik v dolino. Ni ga našel. Torej - če ga bo kdo našel, naj ga pusti pri vojašnici - nas je prosil. Na vrhu so razmere “zvončkaste”. Sneg vidno kopni. Še na očeh se je poznalo da se vse tali

Z enim TS sva malo pokomentirala žalostno usodo “skorjastega snega”. Še dobro, da jaz bordam in mi slabe razmere na lahkih terenih samo utjujejo moje ne/znanje

Torej, obeta se še nekaj lepih dni, ki jih je potrebno izkoristiti.

TS in TB so sedaj kar preplavili naše vrhove in pobočja. Po pameti

  (foto: nedelja, 3.2.2008)

Skozi okno “Ulizeja” gledam dežne kapljice, ki se nad 600 m nadmorske višine spreminjajo v snežinke, le-te pa na 850 m že popolnoma zamenjajo dežne kaplje. Končno! Sneg je tu! Ko bi bilo le še zdravje

Pri vojašnici pustimo avto in se odpravimo do smučišča pod Viševnikom. Na poti srečamo le nekaj osamljenih, zagrizenih tekačev na smučeh. Zunaj je - 3°C in cca 20 -30 cm novega snega, ki se vztrajno trudi povečati snežno odejo. Smreke so odete v nove bele oblekice, ki se ob vetru pridno stresajo in otresajo sneg na nič hudega sluteče mimoidoče.

Zanimivo, vlečnica Viševnik 1 deluje. Petra “nahecamo”, da se pridruži najvztrajnejšim smučarjem in že se sam vozi s sidrom. Sneži, malo piha. Okoli 14.00 opazim, da se z Viševnika vračajo ljudje. Ob 15.00 pa se nanj odpravita še dva turna smučarja.

 (iz predstavitve: S. Kurinčič)

Pred letom dni so bile razmere podobne. Le nekoliko bolj je snežilo in dva pohodnika je zasulo prav na pobočju Viševnika. Enega niso mogli rešiti.

Sprašujem se: “Ali podcenjujemo nevarnost plazov na Viševniku?”

Stopnja nevarnosti snežnih plazov je bila 4 stopnje, še posebej so opozarjali, da so nevarna strma in gola pobočja. (Kot so recimo na Viševniku!) Spodaj je bil sneg zbit in narejena je bila ledena skorja, čez pa je padlo od 30 pa vse do 70 cm rahlega, suhega snega. Proti Konjščici se je cel dan po malem plazilo.

Dvignili sva se do ”Plesiša” (prav počasi ;)).  (Zanimale so me snežne razmere in hotela sem obdržati “prste na nogah” ). Seveda od 30 pa do cca 40 cm super pršiča na ledeni podlagi, idealno?!

Viševnik je tako priljubljena točka, da je bilo v nedeljo tam veliko pohodnikov. Občutek imam, da mnogi sploh ne pomislijo na nevarnost. PS: Zgolj v razmislek … pa mogoče bo kdo le pomislil in vzel s seboj vsaj kakšen kos opreme več …

  (foto: nedelja, 3.2.2008)

Simon Kurincic iz AO Idrija na spletu predstavlja nevarnosti plazov. Spodaj objavljam le en del. Več morda kasneje. Spršujem se … Se znamo pravočasno obrniti? Sploh pomislimo na nevarnost? Nam je vseeno?